»Ne bom.«
»Nisem lačna.«
»Pusti me pri miru.«
Ko oseba z demenco začne zavračati hrano, se svojci pogosto znajdejo v občutku nemoči. Skrb jih je, da bo oseba shujšala, oslabela ali zbolela. Hranjenje, ki je bilo nekoč samoumevno, lahko postane vsakodnevni boj.
Pomembno je vedeti: zavračanje hrane pri demenci redko pomeni trmo ali upor. Najpogosteje je to znak, da se v telesu ali možganih dogaja nekaj, česar oseba ne zna več ubesediti.
Najprej izločite bolečino ali fizične težave
Preden iščemo razloge v demenci, je nujno preveriti osnovne telesne vzroke:
- preverite zobe in protezo – pritisk, vnetje ali neustrezna proteza lahko povzročijo bolečino pri žvečenju,
- bodite pozorni na požiranje – pogosto kašljanje ali davljenje ob jedi lahko kažeta na težave s požiranjem; v tem primeru poiščite pomoč zdravnika,
- preverite, ali ima oseba vnetje, slabost ali zaprtost – vse to dokazano zmanjšuje apetit.
Pri demenci oseba pogosto ne zna povedati, da jo boli. Zavračanje hrane je lahko edini znak telesne stiske.
Razumite, kaj se dogaja v možganih
Če telesnih vzrokov ne najdemo, je pomembno razumeti kognitivno ozadje:
- oseba ne ve več, kaj je na krožniku – hrana ji deluje neznana ali tuja,
- ne zna več uporabljati pribora – vilice ali žlica postanejo ovira,
- ne zazna lakote – možgani ne pošljejo več jasnega signala, da je čas za obrok,
- prisotnih je preveč dražljajev – televizija, govor, glasba. Vse skupaj postane preobremenjujoče.
V takšnem stanju hrana ni več vir ugodja, ampak vir stresa.
Kaj lahko naredite takoj
Majhne spremembe lahko naredijo veliko razliko:
- odstranite hrup in zmanjšajte število predmetov na mizi,
- ponudite hrano v roko – koščke kruha, sadja ali mehke prigrizke,
- sedite z osebo in jejte skupaj – ne stojte nad njo kot opazovalec,
- ne sprašujte: »A boš jedla?«, ampak raje recite:
»To je zate. Diši, kajne?« - pokažite, kaj naj naredi – mirno, počasi, brez pritiska,
- če ne gre, ne silite – počakajte 20 minut in poskusite znova,
- uvedite rutino – enak čas, enak prostor, znana hrana.
Zakaj je najljubša hrana tako pomembna?
Hrana, ki jo ima oseba rada, ni razvajanje.
Najljubša juha.
Okus otroštva.
Znan vonj.
Takšna hrana sproži čustveni spomin – možganske povezave, ki se pogosto ohranijo dlje kot logični spomin.
To lahko aktivira apetit in okrepi občutek varnosti.
Konkretni, preverjeni ukrepi
- Uporabljajte kontrastne krožnike
bel krožnik na beli mizi je za mnoge osebe z demenco praktično neviden
temen krožnik + svetla hrana = boljša orientacija - Odstranite ves odvečni pribor
samo en krožnik, samo ena žlica - Hrano ponudite vizualno jasno
barvito, a ne kaotično
hrana mora biti prepoznavna - Uvedite t. i. prstno hrano
npr. kuhano korenje, palačinka, kocka sira, mehko sadje - Povežite hrano z ritmom dneva
vsak dan ob isti uri
po možnosti ob isti glasbi
z istim krožnikom - Vključite vonj
naj zadiši – kuhanje pred osebo pogosto sproži spomin in apetit
Ne pozabite
Pri demenci hranjenje ni le vnos kalorij.
Je odnos, je varnost, je predvidljivost.
Ko oseba z demenco noče jesti, vam morda ne govori »ne«.
Morda vam sporoča:
»Tega ne razumem. Tega ne zmorem. Potrebujem tvojo pomoč.«
Napisala: Elvisa Suhonić, Spomnim se – Celostna podpora pri demenci
